Kaj je kaj?

Veš, kaj je mišljeno z nasiljem na spletu, spolnim nadlegovanjem, nadlegovanjem zaradi spola, enakostjo spolov, diskriminacijo …?

Spletno nasilje:  je nasilje, ki se dogaja skozi e-komunikacijo in preko spleta. Med najpogostejše oblike sodijo spletno ustrahovanje, spletno zalezovanje, spletna spolna zloraba, e-blatenje, spletno zasužnjevanje, lažne identitete, spletno novačenje otrok. Seveda je oblik spletnega nasilja še več, z novimi aplikacijami in tehnologijo pa se pojavljajo vedno nove. Čeprav se lahko zgodi vsem, so ženske in dekleta temu nasilju izpostavljene najpogosteje. Če želiš izvedeti več, pobrskaj po članku Smo o spletnem nasilju dovolj ozaveščeni?

Spolno nadlegovanje: je kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave, ki prizadene ali namerava prizadeti dostojanstvo osebe. Spolno nadlegovanje žrtvi ustvarja zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje. Najpogosteje so spolnemu nadlegovanju izpostavljene ženske.

Nadlegovanje zaradi spola: podobno kot pri spolnem nadlegovanju, gre tudi tukaj za nezaželeno ravnanje. Vendar pa mora biti povezano s spolom osebe – torej vse tisto, kar ti nekdo stori, ker si ženska ali ker si moški. Tudi tej vrsti nadlegovanja so najpogosteje izpostavljene ženske in tudi ta vrsta nadlegovanja žali dostojanstvo žrtve in ustvarja ali pa ji namerava ustvarjati zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje.

Enakost žensk in moških: pogosto ljudje pod tem izrazom razumejo enakopravnost (zakonsko zagotovljeno enakost), kar ni isto. Enakost zajema več – pomeni, da so ženske in moški enako udeleženi na vseh področjih javnega in zasebnega življenja, da imajo enak položaj ter enake možnosti za uživanje vseh pravic in za razvoj osebnih potencialov, s katerimi prispevajo k  družbenemu razvoju. Polega tega pa imajo od rezultatov tega razvoja enako korist.

Spolni stereotipi so prisotni malodane na vsakem koraku: v družini, vrtcu, šoli, službi, medijih, športu, prostočasnih dejavnostih … Gre za družbena pričakovanja, kaj so npr. primerni poklici za ženske in kaj za moške, kateri so primerni športi za ene in za druge, kako naj bi se delila gospodinjska opravila in delo, povezano z otroki, itd. Pogosto so spolni stereotipi tako vpeti v naše življenje, da jih dojemamo kot nekaj samoumevnega. Spolni stereotipi so eden najbolj trdovratnih vzrokov za neenakost žensk in moških v družbi.

Seksizem je oblika predsodkov ali diskriminacije, ki zajema negativen odnos in vrednote do žensk kot skupine (čeprav redkeje, so seksizmu lahko izpostavljeni tudi moški). Seksistične so npr. šale o blondinkah. Pogosta je tudi uporaba seksističnega jezika, ki podcenjuje ženske in dekleta (npr. meče žogo kot punca, ženska za volanom).

Diskriminacija je v Sloveniji prepovedana. Če je oseba diskriminirana, to pomeni, da jo je nekdo neupravičeno neenako obravnaval, razlikoval, izključeval ali omejeval ali pa je opustil neko ravnanje zaradi oseben okoliščine te osebe. Ena od posledic diskriminacije je oviranje uživanja človekovih pravic. Osebne okoliščine so npr. spol, narodnost, rasa ali etnično poreklo, jezik, vera ali prepričanje, invalidnost, starost, spolna usmerjenost, spolna identiteta in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazba …

Feminizem: lahko bi ga za označili kot boj za socialno pravičnost, kot gibanje zoper spolno neuravnoteženo ureditev sveta. Povedano drugače: gre za zavezanost k izboljšanju položaja žensk ter k doseganju enakosti spolov.